Panična motnja

 

Panična motnja se kaže v močnih paničnih napadih. Panični napad je neobvladljiv, nenaden in močan odziv na navadne in nenevarne dogodke. Posamezen panični napad še ni panična motnja. O panični motnji govorimo pri ljudeh, ki so doživeli več napadov panike, so neprestano tesnobni in živijo v strahu pred novimi napadi. Bojijo se, da bi izgubili nadzor. Pogosto pričnejo spreminjati svoje življenje tako, da se izogibajo določenim krajem in dejavnostim, kjer obstaja nevarnost, da bi se panični napad ponovil.

 

 

VZROKI ZA PANIČNI NAPAD

Povzročijo ga lahko kemično ali hormonsko neravnovesje, droge, alkohol, stres, premalo spanca ali drugi situacijski dogodki. Ker so simptomi paničnega napada zelo podobni simptomom srčnega napada ali težavam z dihanjem, lahko pride tudi do napačnih razlag. Dobro je, da zdravnik pred postavitvijo diagnoze 'panična motnja' temeljito razišče vzrok simptomov. To lahko naredi s pomočjo  krvnih testov (npr. testi ščitnice), testa urina (alkohola in drog), elektrokardiograma (EKG) in kliničnega pregleda.

Tveganje za nastanek panične motnje je večje pri osebah, ki so v svojem življenju doživele visoko stopnjo stresa, npr. osebe, ki so bile telesno ali spolno zlorabljene, osebe s težjimi boleznimi (npr. astma ali bolezni srca) in osebe, ki zlorabljajo droge in alkohol. Znanstveniki domnevajo, da na razvoj panične motnje vpliva tudi genetska komponenta. To pomeni, da ljudje, ki imajo starše s panično motnjo, bolj verjetno motnjo razvijejo tudi sami.

 

SIMPTOMI

Posamezniki s panično motnjo bodo med napadom doživljali nekatere od naslednjih simptomov: znojenje, vroče ali hladno oblivanje potu, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutke davljenja ali dušenja,  oteženo dihanje, tresavico, bolečine v prsih, vrtoglavico, odrevenelost, slabost ali zmedenost. Počutijo se, kot da umirajo, izgubljajo nadzor nad svojim umom. Panični napad običajno traja približno 5 do 10 minut, lahko pa tudi dlje, zlasti če si napadi sledijo eden za drugim. Med napadom se telesni in čustveni simptomi hitro krepijo, prihajajo v valovih, nato pa počasi izzvenijo. Oseba lahko čuti tesnobo, živčnost in utrujenost še več ur po napadu.

 

Kdo lahko zboli za PM?

Panični napad lahko doživi vsak od nas. Napovedi kažejo, da bo okoli 60 milijonov ljudi v času svojega življenja doživelo panični napad. Približno 3 milijone ljudi pa bo v času svojega življenja doživelo panično motnjo. Panična motnja je pogostejša pri ženskah kot pri moških.

 

 

 

Težave ljudi, ki doživljajo panično motnjo

Večina ljudi s panično motnjo ima "strah pred strahom" oz. skrbi jih, kdaj se bo pojavil naslednji napad. Strah pred ponovnimi napadi imenujemo anticipatorni strah, ki zelo omejuje življenje posameznika. Pri nekaterih ljudeh lahko povzroči agorafobijo, ki je strah pred prostori ali situacijami, iz katerih se ne bi mogli rešiti ali pobegniti v primeru, da bi imeli napad panike.Posledica je izogibanje vsem situacijam, ki bi lahko sprožili simptome in nato napad. Svet, v katerem se lahko oseba »varno« giblje, postane vse manjši. To lahko povzroči težave na poklicnem področju, saj človek ne more v službo, posledično se pojavijo še socialne težave. Kvaliteta življenja posameznika s panično motnjo in njegovi odnosi z domačim in zunanjem svetom se zelo poslabšajo.

Za vse, ki imajo anksiozno motnjo, torej tudi za osebe s panično motnjo, velja, da so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj drugih duševnih motenj. Mnogi so žalostni ali celo depresivni zaradi, po njihovem mnenju, uničujočega vpliva paničnih napadov na njihovo življenje. Skoraj polovici ljudi s panično motnjo se sčasoma pridruži še depresivna motnja. Nekateri se zatečejo k »samozdravljenju« ter pričnejo zlorabljati alkohol in droge.

Panična motnja lahko poveča, še posebej, če je ne zdravimo, tveganje za pojav samomorilnih misli ali dejanj.

Ljudje, ki trpijo za panično motnjo, se sramujejo svojih paničnih napadov. Občutki sramu in nizko samospoštovanje povzročajo izolacijo od prijateljev in družine. Nekateri zapustijo dom le ob spremstvu varnih oseb, ki jim zaupajo. To pa je lahko zelo zavajajoče, saj dolgotrajno varovalno vedenje onemogoča izboljšanje stanja. Priporočljivo je, da družina in prijatelji osebe s paničnimi napadi spodbujajo, da za svojo motnjo poiščejo strokovno pomoč.

 

ZDRAVLJENJE 

Danes je 19.09.2014. | Designed by Martin Valič. (C) 2013 Inštitut Karakter.
(C) 2013 Inštitut Karakter

©

Za izboljšanje delovanja in uporabniške izkušnje na naši strani uporabljamo piškotke. Za uporabo naših strani, si oglejte pogoje uporabe.

Sprejemam uporabo piškotkov na teh straneh.

EU Cookie Directive Module Information