Kako živeti s čustveno neuravnoteženim človekom?

3. november 2017

Borderline ali čustveno neuravnovešena osebnostna motenost; bolezen in kako živeti njo.

Kako odkriti simptome Borderline ali čustveno neuravnovešene osebnostne motenosti?

Če sumimo, da nekdo trpi zaradi tebolezni, je dobro vedeti, kako prepoznamo simptome in kako lahko pomagamo bolniku in sebi.

  1. Človekovo razpoloženje se zelo hitro menja, nastajajo kratka, a zelo intenzivna obdobja jeze, malodušja in zaskrbljenosti. Tudi tisti, ki bolehajo za depresijo ali bipolarno motnjo, imajo podobne simptome, vendar pri njih razpoloženja trajajo več tednov, pri motnjah mejne osebnosti pa ta obdobja trajajo največkrat nekaj ur, največ dan dolgo.
  2. Znaki so tudi neješčnost, prekomerno zapravljanje, promiskuiteta, zloraba drog in alkohola, igranje na srečo, samodestruktivnost, nepazljivost pri vožnji avta.
  3. Pogosti so znaki negotovosti in slabe samopodobe. Včasih to pripelje do nestanovitnosti v službi, v intimnih zvezah in pri doseganju ciljev; velikokrat se to izraža kot nenehno menjanje služb ali pa skakanje iz ene v drugo intimno zvezo.
  4. Nestabilnost in nestanovitnost v osebnih razmerjih. Bolniki imajo so do svoje družine, prijateljev in simpatij odnos, ki se ves čas giblje med ljubeznijo in sovraštvom. Lahko prekomerno idealizirajo nove prijatelje ali partnerje, če pa pride do prepira, isto osebo popolnoma izbrišejo iz svoje zavesti. Njihov strah, da bi bili zapuščeni, se v obnašanju pokaže tako, da iz popolne navezanosti na nekoga naenkrat do istega človeka postanejo skorajda nasilni. To se lahko zgodi po pri ločitvi, ali pa kadar se zelo hitro spremenijo že dalj časa dogovorjeni načrti.
  5. Pojav suicidnih misli, groženj s samomorom in znaki samomorilskega vedenja. Ker se znaki Borderline ali čustveno neuravnovešene osebnostne motenosti kažejo kot čustvena nestabilnost, negotovost in strah biti sam, tisti, ki trpijo zaradi te bolezni, pogosto grozijo ali tudi skušajo storiti samomor. Tudi najmanjšo grožnjo s samomorom, pa tudi zgolj opombe v zvezi s tem, je treba vzeti zelo resno in takoj poiskati pomoč strokovnjakov.

Kako lahko pomagati bolniku?

Biti z nekom, ki ima Borderline ali čustveno neuravnovešeno osebnostno motenost, je velik izziv in je zelo težko. Taki ljudje so lahko zelo agresivni v situacijah, ki jih zdravi ljudje obvladujejo z lahkoto in popolnoma mirno.

Če želimo pomagati, še zlasti, če ščitimo otroke, se naša čustva, jeza in prizadetost lahko hkrati mešajo z željo pomagati bolnemu. Nekaj nasvetov, kako pomagati bolnemu.

  1. Poučite so o simptomih bolezni. Razumite, da bolnikova jeza ni uperjena zoper vas.
  2. Skušajte se vživeti v bolnikova čustva, vadite to. Skušajte razumeti, kakšna so bolnikova čustva, ko se grdo obnaša. Razumite bolnikovo raztresenost in strah.
  3. Ves čas bodite potrpežljivi. Čeprav se bodo bolnikova čustva do vas spreminjala iz lepega do slabega, počakajte, da težava mine. Zavedajte se, da je bolnikovo impulzivno vedenje izven njegove sposobnosti nadzora in pustite, da slabo pride do konca svoje poti.
  4. Ustvarite stabilno okolje. Držite se ustaljenih navad in vedno, ko pripravljate kakšno spremembo, le-to uvajajte postopoma. Spremenite svoj urnik in in morebitne celodnevne obveznosti, kadar je bolnik na terapijah, in se mu prilagodite.
  5. Bolniku pomagajte, da dobi podporo. Najdite skupine, kjer so ljudje s podobnimi težavami. Prepričajte bolnika, da sam ustanovi skupino, če v vaši bližini še ni nobene.
  6. Hrabrite bolnika, da poišče pomoč. Posebno DBT terapijo so razvili posebej za pomoč bolnikom z Borderline ali čustveno neuravnovešeno osebnostno motenostjo. Terapija bolniku pomaga, da se spopade s silovitimi spremembami v svojem čustvenem življenju.
  7. Posvetujete se s terapevtom ali zdravnikom o zdravilih (antidepresivi,antipsihotikiin tudi stabilizatorji razpoloženja). Zdravila je seveda potrebno jemati vzporedno s terapijo.

Kako pomagati sami sebi, kot sopotniku v bolezni?

Za bolnika in njegovo življenje smo zelo pomembni, vendar pa ne smemo pozabiti na sami sebe, na svoje zdravje in življenje nasploh.

  1. Sprejmite dejstvo, da je človek bolnik. Ne sodite in ne obsojajte ga prehitro.
  2. Skušajte se čim več naučiti o bolezni in o tem, kako se spopasti z njenimi simptomi in kako naj zdrav človek živi s takim človekom. Skušajte takega človeka razumeti.
  3. Bodite realni in objektivni glede bolezni in bolnikovega obnašanja. Skušajte ločiti simptome človeka s simptomi te bolezni in simptome, ki to niso. Skušajte prilagoditi svoje reakcije in čustva človeku, ki trpi zaradi Borderline ali čustveno neuravnovešeno osebnostno motenostjo, skušajte se tudi prilagoditi njegovemu obnašanju nasploh.
  4. Podprite ga, kolikor ga le lahko - ne da bi omejevali sami sebe! Zavedajte se, da morate najprej poskrbeti sami zase, šele potem lahko pomagate drugim.
  5. Bodite pripravljeni in naj vas ne preseneti, če boste zaradi reakcij bolnika razočarani ali prizadeti. Naj se še tako trudite, motnje obnašanja zaradi bolezni kljub vašim naporom vseeno ne bodo izginile. Naučite se biti sočutni in in naučite se bolniku odpustiti.
  6. Ustvarite lastno notranje ravnotežje. Živeti z nekom, ki ima to bolezen, bo veliko težje, če v sebi ne boste močni, uravnoteženi, če se ne boste najprej pogovorili s samim seboj.
  7. Naučite se, kako narediti odmor v svojem življenju: kakršnokoli partnerstvo s človek, ki jima Borderline ali čustveno neuravnovešeno osebnostno motenost, je lahko zelo izčrpljujoče, na različnih ravneh. Vzemite si čas, da se ponovno vzpostavite, da pridete k sebi.
  8. Udeležujte se terapij. Poiščite izkušenega terapevta, ki svetuje ljudem, ki imajo to bolezen, in družinam in prijateljem bolnikov. Bodite odkriti, terapevtu se zaupajte. Skušajte se naučite vsega, kar vam bo pomagalo.

Strokovnjaki opisujejo, da je Borderline ali čustveno neuravnovešena osebnostna motenost osebnostna motnja, za katero je značilna težnja k impulzivnemu reagiranju, ne glede na posledice; razpoloženje je nepredvidljivo in muhasto. Obstaja nagnjenost k izbruhom čustev in nesposobnost nadzorovanja vedenjskih eksplozij. Kaže se tendenca k prepirljivosti in sporom z drugimi, zlasti še, če se impulzivna dejanja onemogočajo. Ta diagnoza pravzaprav pokriva spekter motenj, ki po mnenju nekaterih tičijo na meji (od tod ime borderline - mejno) med motnjami razpoloženja (kot je depresija in bipolarna motnja) in shizofrenijo. Izrazita nihanja razpoloženja, depresivnost, anksioznost, razdražljivost, impulzivnost se menjavajo, nekateri poročajo o izrazitih občutjih praznine. S tem je povezana tudi suicidalnost in pri nekaterih občasna psihotičnost. Borderline osebnostno motnjo razlagajo na različne načine, pravega vzroka pa znanost ne pozna. Eni pripisujejo največji pomen problematičnemu odnosu med otrokom in nesprejemajočimi starši v zgodnjem otroštvu; premalo sprejemanja s strani staršev pripelje do slabše samopodobe, visoke odvisnosti od staršev in težav pri kakršnikoli separaciji. Staršem ljudi z borderline osebnostno ali čustveno neuravnovešeno motnjo so pripisovali zavračanje ali zanemarjanje otroka, neprimeren in nestalen čustveni odnos do otroka in številne nadomestne objekte za mater in očeta v zgodnjem otroštvu. Zato nekateri ljudje s to motnjo svoje starše označujejo kot nepozorne ali pa nasprotno kontrolirajoče, ali celo zlobne. Pogosto so primarne družine ljudi s to motnjo v zgodnjem bolnikovem otroštvu doživele pomembno smrt ali ločitev.

Druge teorije polagajo velik pomen zgodnji travmi kot vzroku nastanka te motnje. Nekaterim se zdi pomembna pri nastanku zgodnja psihična ali spolna zloraba.

Tretji pa spet pomen pripisujejo biološkim razlogom: pri ljudeh z borderline, ki so bili tudi močno impulzivni, kar se je kazalo v poskusih samomora in agresivnosti do drugih, so odkrili nizke vsebnosti nevrotransmiterja serotonina v možganih. Pri tistih, ki so imeli psihotične epizode, so odkrili moteno ravnovesje dopamina. V podporo biološkim teorijam nastanka borderline osebnostne motnje je tudi dejstvo, da imajo bližnji sorodniki oseb s to motnjo petkrat večjo možnost, da tudi sami zbolijo za enako motnjo.

Nekateri sociokulturni teoretiki pa trdijo, da borderline osebnostna motnja nastaja predvsem v obdobjih, ko se neka kultura spreminja prehitro, se dezintegrira in izgublja svojo koherentnost (s tem povezano se spreminja tudi vloga družine). V skladu s to teorijo v zadnjih desetletjih opažamo velik porast te in podobnih osebnostnih motenj.

Avtor: Primož Kališnik
Vir: Delo.si, 26.01.2012
Članek je last avtorja in Delo.si