Moja težava - narcisistični šef

četrtek, 02. november 2017

Težave s samovšečnimi avtoritetami je verjetno izkusil skoraj vsak odrasel človek.

Zaznavanje in odnos do avtoritet je vsekakor odvisen od naših predhodnih življenjskih izkušenj z njimi ter tudi od naših osebnostnih karakteristik. Vsekakor pa se še tako prilagodljiv in za korektne medosebne odnose nesporen posameznik znajde v velikih težavah, če naleti na narcisističnega šefa, torej šefa, ki preveč moti sebe, da s tem ne bi motil ostalih.

Shmuel Vaknin je v svoji knjigi Patološki narcisizem poudaril, da je narcisizem motnja, ki ne prizadene le narcisa, ampak se postopno razrašča v mentalno kugo nove dobe, s katero se je potrebno boriti z vsemi sredstvi. Torej tudi in predvsem na delovnem mestu, kjer preživimo skoraj tretjino življenja.

Kaj je narcisizem?

Pojem narcisizem v splošnem označuje ljubeč odnos do samega sebe (izvorno predvsem do svojega telesa) in se lahko giblje v intervalu od zdrave do izrazito bolezenske oblike ali t.i. narcisistične osebnostne motnje. Določa ga predvsem razkorak med spoznanji o sebi in željami oziroma ideali o sebi. Podoba, ki jo tekom odraščanja posameznik zgradi o sebi, določa njegovo vrednotenje in ocenjevanje sebe. Ocena lastne vrednosti nadalje vpliva tako na vedenje do sebe kot tudi na vedenje do ostalega sveta. Če lastnosti, ki jih pripisujemo sebi, ne ovrednotimo kot pomembne in zaželene, bo to izrazito vplivalo na naše samospoštovanje. Od trajanja prirojenih dispozicij, preteklih izkušenj (predvsem v družinskem okolju) ter velikosti razkoraka med spoznanim in želenim, pa je odvisno naše prizadevanje za izboljšanje samospoštovanja.
Konstruktivno ravnanje je usmerjeno na znižanje pomembnosti želenih in višanje pomembnosti pridobljenih veščin, lastnosti in sposobnosti.
Nekonstruktivne oblike pa se kažejo v narcisističnem ravnanju, kjer se ob večnem nihanju med dejanskim in želenim, pojavljajo vedenja lažnega precenjevanja, prisvajanja tujega dobrega ali razvrednotenje vsega dobrega, ki prihaja od zunaj in ni v osebni lasti narcisa. Narcis torej prisvaja in se hrani z vsem, kar je zanj ugodnega ter zavrača in odriva vse slabo, kar bi ga lahko razkrilo kot potencialno ranljivega in šibkega.

Lastnosti narcisitičnega šefa

Poglavitna lastnost narcisistične osebe je grandioznost ali vzvišenost. Gre za nerealen občutek človeka, da je boljši od ostalih ljudi, za katere meni, da so manjvredni, manj pomembni in bolj neumni kot on. Oseba z narcisističnimi potezami zase misli, da je nekaj posebnega. Le redke ljudi ima za vredne njenega zanimanja, saj je le peščica takih, ki naj bi jo bili sposobni razumeti v njeni popolnosti in posebnosti.

Vendar narcisistični posameznik nima le takšnih misli in občutkov, ampak se skladno s tem tudi vede v odnosu do soljudi. Vse to mu služi kot orodje pri dviganju oziroma lažnemu napihovanju njegovega samospoštovanja. Iz navedenih lastnosti je logično sklepati, da bo takšen posameznik vseskozi oprezal k pozicijam v družbi, ki bi mu zagotavljale čim večjo moč, veljavo in možnost vzdrževanja pozicije vzvišenosti. Ob tem dostikrat tudi ni dovolj sposoben za položaj, ki ga zaseda (ponavadi na nekorekten način). Vendar tudi v primeru, če njegove sposobnosti niso sporne, mnogokrat prav zaradi narcisističnih motivov izkorišča svoje potenciale predvsem za lastno poveličevanje.

Poleg naštetega boste pri narcisističnemu šefu opazili večino naslednjih lastnosti:

  • Prezaposlenost s seboj in idejami o brezmejnem uspehu, odličnosti, lepoti in idealni ljubezni.
  • Zahtevo po pretiranem občudovanju in neugodne reakcije, če tega ne boste počeli.
  • Občutek, da ima sam po sebi pravico do posebnih pravic.
  • Pričakovanja o brezpogojnem strinjanju z njegovimi stališči in predlogi.
  • Izkoriščevalski odnos do drugih za doseganje lastnih ciljev.
  • Velike obljube, ki jih realno ne more izpolniti.
  • Zavidanje za stvari, ki jih počnete bolje kot on(a).
  • Ne sprejema očitne krivde za lastna dejanja, ampak le to naprti drugim.
  • Arogantno in ošabno vedenje.
  • Tekmovalnost in maščevalnost.
  • Odsotnost empatije (zmožnosti vživljanja v občutke drugih ljudi).

Narcisistični šef na delovnem mestu

Delo je sestavni del človekove biti. Človek občuti zadovoljstvo pri delu, ko sta pri njem prisotna principa užitka in realnosti. Narcisističen šef užitek, ustvarjalnost, iskanje novega, spoznanje in učenje pri delu, zamenjuje s cilji kot so zmaga, nadvlada, moč, oblast, denar ipd.. Načeloma bi lahko rekli, da je narcisistična oseba delovna, vendar v napačni smeri. Energijo porablja za boj z vsem drugačnim in njej tujim, kar bi lahko znotraj nje povzročilo boleče občutke neustreznosti in posledično narcisistično trpljenje.

Raziskave so pokazale, da je učinkovito obvladovanje in vodenje delovnega okolja odvisno od stopnje razumevanja in empatičnega delovanja šefa v delovnem okolju, saj le to zmanjšuje količino in intenziteto negativnih čustev in s tem stresa v delovnem okolju. Le to pa je kot smo že ugotovili pri narcisističnemu šefu praktično nemogoče, saj ga ob pomanjkanju samozaupanja, osebnostni nezrelosti in grozečimi občutki sramu, vodi v egocentrično ravnanje in potrjevanje, kjer ni prostora za razumevanje drugih ljudi.

Ločimo tri osnovne tipe narcisističnih šefov, ki pa se med seboj lahko delno tudi prepletajo in tvorijo bolj kompleksne kategorije:

Klasični tip narcisističnega šefa, ki predvsem deluje zelo vzvišeno (grandiozno) in pričakuje, da se bodo podrejeni do njega vedli s strahospoštovanjem. Veliko se šopiri in razkazuje vse kar mu po njegovem prepričanju, navzven prinaša status posebnega.

Navdušenec nad svojimi sposobnostmi in dosežki. Pri njem izstopa želja po izkoriščanju drugih, pripravljenost kršiti norme, želja po kontroli in dominaciji. Vse to so seveda le sredstva pri doseganju lastnega občutka sposobnosti in učinkovitosti.

Blažji tip narcisističnega šefa, ki skuša prikriti ali zavarovati svoje šibko samospoštovanje. Ima že določene rezultate, ki mu prinašajo slavo ali dober ekonomski status v družbi ter je s tem zavarovan pred posledicami svojega arogantnega ravnanja do drugih. Pogosto mu ljudje laskajo, saj premore nekaj vesti in občutka za druge (empatije).

Narcisistični šefi in sodelavci so dejstvo v delovnih sredinah, zato nekaj sugestij za ustrezno ravnanje in odnos z njimi, kar vsekakor ni lahka naloga. Dobro je namreč vedeti, da je narcisizem v svoji skrajni obliki motnja, ki je globoko zakoreninjena v posamezniku in je ozdravljiva le s pomočjo dolgotrajne psihoterapije (če se seveda narcisistični posameznik pripravljen sprejeti, da ima težave, kar pa je redko, saj vse slabo ponavadi pripisuje drugim). Če opazite, da ima vaš nadrejeni ali podrejeni več izrazitih narcisističnih potez, vedite, da vse vaše neskončne težave pri delu, ki se pojavijo v primeru, če ne sprejmete pravil igre, ki jih postavi narcisistični član tima, dostikrat niso plod vaše "nesposobnosti". V primeru, da ima posameznik večje težave z narcisisizmom, mu boste težko prišli do dna. Tako je včasih žal najboljša rešitev za zaščito sebe ta, da se umaknete v drugo delovno okolje.

Priporočljivo vedenje, če ste v vlogi podrejenega narcisističnemu šefu:

  • Ne kritizirajte ga, še posebno ne v javnosti!
  • Vsaj navzven pokažite občudovanje!
  • Ne zasenčite ga nikoli in vsaj navzven znižujte vrednost svojih dosežkov nasproti njegovim ali zasluge za njih pripisujte njemu!
  • Dokumentirajte svoje delo!
  • Gradite dobre odnose s predpostavljenim!
  • Ne jemljite osebno njegovega vedenja, morate se zavedati, da le to izhaja iz velike osebne šibkosti!
  • Bodite pozorni na možnost zamenjave delovnega mesta znotraj ali zunaj delovne organizacije!

Priporočljivo vedenje, če ste nadrejeni narcisističnemu delavcu z vodilno funkcijo:

  • Zavarujte svoj hrbet!
  • Ne ignorirajte znakov, ki kažejo, da bo prišlo do težav!
  • Ne verjemite mu bolj kot njegovim podrejenim!
  • Dajte ga na mesto, kjer ne more narediti velike škode!
  • Razmislite o tem, da bi ga umaknili z vodilne funkcije!
  • Zavarujte njegove podrejene pred psihičnim nasiljem na delovnem mestu!

Avtor: Matjaž Copak
Vir: http://www.siol.net, 9. 11. 2007
Članek je last avtorja in portala www.siol.net.