Najbolj naša odločitev

nedelja, 24. julij 2022

Uvid, ki je odločilen za osvoboditev iz ujetosti v odnosu, ki ni več izpolnjujoč, je nekaj, kar je podobno revolucionarni znanosti. Natančneje, je revolucionarno spoznanje o sebi.

Kaj je duševno zdravje? Filozof Umberto Galimberti pravi, da je to pravzaprav tista moč, ki jo človeški posameznik prepozna vsakič, ko razumsko sprejme odločitev, ki mu je bližja, kot kaka druga. Če torej človek razumsko sprejme odločitev, ki ni najbolj njegova – pri čemer ga, natančneje, vodi recimo koristoljubje –, ga to oropa te moči in tako tvega težave v svojem duševnem zdravju.

Dandanes se veliko ljudi znajde v položaju, ko se počutijo ujete v odnosu s svojim partnerjem, za katerega so uvideli, da z njim nimajo več veliko skupnega. Nekateri se iz tega položaja poskušajo rešiti tako, da se skupaj s partnerjem vključijo v partnersko terapijo. Takšna terapija je lahko uspešna, ni pa to vedno – in če ni, so ljudje še naprej v položaju, ko se počutijo ujete v odnosu, ki jih ne izpolnjuje več. Tako pa se počutijo zato, ker se jim zdi, da si ne morejo privoščiti, da bi zaživeli ločeno od partnerja, saj bi to zanje pomenilo cel kup sprememb. Take spremembe so na primer preselitev v cenejše in slabše stanovanje, nova in slabša služba, pretres v mreži prijateljev in znancev.

Še naprej so torej v položaju, ko razumsko sprejmejo odločitev, ki ni najbolj njihova – pri čemer jih, natančneje, vodi pragmatični razlog. In tako nastane veliko tveganje, da bodo plačali visoko ceno duševnega zdravja. Kompromis, ki so ga sklenili, jim namreč prinese tesnobo, nejevoljo, nespečnost ... Zaradi potrtosti lahko dobijo depresijo ali zaradi napetosti in stresa dobijo anksiozno motnjo. Depresijo, anksiozno motnjo in nespečnost lahko nato začnejo blažiti z različnimi psihoaktivnimi snovmi, kompulzivnim nakupovanjem, zapiranjem v svoj svet internetnih dejavnosti … Svoj položaj si lahko celo tako zapletejo, da svojo kompromisno rešitev še dodatno utemeljijo s tem, da se tako čustveno skrhani ne morejo seliti v drugo stanovanje ali si iskati druge službe. Po najbolj črnem scenariju pa zaradi težav v svojem duševnem zdravju službo celo izgubijo. Ne glede na vse skupaj se lahko njihov partner odloči narediti odločilen korak in so ostali na cedilu.

Osvoboditev iz ujetosti v odnosu, ki ni več izpolnjujoč, ni lahko delo. Predvsem je za to potreben velik pogum. Vendar ne pogum brez pameti, kajti kot je nekje zapisal pisatelj Erich Kästner, tak pogum je norost. Potreben je torej predvsem pogum, ki ga spremlja pamet – takega poguma pa ne moremo imeti, dokler ne uvidimo, da naša odločitev za ločeno življenje ni odločitev za drugo slabo možnost, temveč odločitev, ki je predvsem najbolj naša. (Enako bi ahko rekli recimo za našo odločitev za novo službo, ki v primerjavi s prejšnjo ni bolje plačana, a je bolj izpolnjujoča.) Za osvoboditev iz ujetosti v odnosu, ki nas ne izpolnjuje več, je torej odločilen ta uvid. Pa si poglejmo, za kaj pri tem uvidu pravzaprav gre.

Skok v temo

Ko uvidimo, da na primer naša odločitev, da zaživimo ločeno od partnerja, ni odločitev za drugo slabo možnost, temveč odločitev, ki je predvsem najbolj naša, skočimo v temo, podobno, kot skoči v temo znanstvenik, ko odkrije nekaj čisto novega. Naredimo torej nekaj, kar je naredil Nikolaj Kopernik, ko je v 16. stoletju doumel, da Zemlja ni v središču vesolja, ampak le eden od planetov, ki se premikajo okoli Sonca. Po filozofu Thomasu Kuhnu znanstvenikov skok v temo predstavlja zadnjo od treh stopenj znanstvenega napredka. Prva od teh treh stopenj je, ko se o zadevi še ne ve dovolj, da bi se jo lahko razvilo. Ta stopnja se imenuje predznanost. Sledi tako imenovana normalna znanost, ko se zadevo lahko razvije, saj je vednosti o njej dovolj. Med to stopnjo se ideje iz nasprotne paradigme ali vzorca prezre kot nekaj, kar je tako neobičajno, da je napačno, nevarno ali preprosto neumno. Zadnja od treh stopenj znanstvenega napredka se imenuje revolucionarna znanost. Takrat se nepravilnosti v obstoječem vzorcu razvijejo do take mere, da je treba ta vzorec spremeniti.

Uvid, ki je odločilen za osvoboditev iz ujetosti v odnosu, ki ni več izpolnjujoč, je torej nekaj, kar je podobno revolucionarni znanosti. Natančneje, je revolucionarno spoznanje o sebi.

Premik iz krščanske v grško kulturo

Starogrški filozof Platon v svojem delu Apologija svojemu učitelju Sokratu položi v usta besede, da neraziskano življenje ni vredno življenja. Torej raziskujmo svoje življenje, da bo imelo smisel, pri čemer bomo seveda morali kdaj tudi skočiti v temo. Oziroma kot predlaga Galimberti, rajši raziskujmo svoje življenje in v tem najdimo smisel, kot pa da smisel zagrizeno iščemo – premaknimo se iz krščanske v grško kulturo.●

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. medicine, specialistka psihiatrije, in dr. Barbara Vogrinec Švigelj, filozofinja, Inštitut Karakter, inštitut za osebnostne motnje in oblikovanje osebnosti

Sobotna priloga, str. 19, Delo, leto 64/št. 169, 23. julij 2022.